Rodovitna tla so zdrava in živa tla. Tega dejstva kot kmetje res ne bi smeli pozabiti, saj je to temeljni pogoj za uspešno kmetovanje. Če želimo zagotoviti, da ostanejo tla dolgo rodovitna, ne sme biti naše kmetovanje nikoli enostransko. Upoštevati moramo naravne krogotoke in doseči, da delujejo v našo korist. Če z zemljiščem ravnamo skrbno, dela narava v našo korist. To poudarjam, saj se moramo tega zavedati. Zaradi sedanjih metod monokulturnega kmetovanja in prekomerne rabe škropiv in gnojil, ki jih terjajo, je nastalo že preveč škode. Zemlje ne smemo imeti zgolj za »kraj, v katerem raste pridelek«, saj je večstranski in občutljiv ekosistem.
Ohranjanje tega ekosistema prinaša prednost neštetim bitjem; le z njimi lahko ohranjamo tla trajno rodovitna in uporabna za ljudi.
Vsaka rastlina ima določene zahteve ter vpliva na okolje in na tla. Če na nekem področju posadimo eno samo rastlinsko vrsto, je jasno, da bodo tla enostransko obremenjena. Če nato tudi skrbno naberemo vse sadove, bo zemlja vsebovala vse manj hranilnih snovi, dokler ne bo končno povsem izčrpana in bo obrodila le še z uporabo številnih gnojil. Potem bo vrhnja plast tal še pozimi »gola«, prepuščena ostrim vremenskim razmeram, s čimer bo življenje v tleh še teže uspevalo, če ga že ne bodo prej umorila kemična sredstva. Če bi želeli tako izčrpana tla oživiti, bi morali najprej poskrbeti za nepoškodovano življenje v njih. Živa bitja v zemlji – deževniki, bakterije, gobe in številna druga – občutno pripomorejo k zdravim tlem. Za zagotovitev njihovega ugodnega življenjskega prostora je zlasti pomembno, da se odpovemo rabi škropiv in umetnih gnojil. Tudi pogosto, redno jesensko globoko oranje in z njim povezano zmrzovanje tal uničuje življenje v tleh ter naravno slojevitost in tvorbo humusa. Če take površine nekaj časa pustimo neobdelane, se narava običajno obnovi sama. Ta proces obnove lahko pospešimo. Če posejemo rastline, ki izboljšujejo kakovost tal, lahko narava tako rekoč sama sebi priskoči na pomoč in okreva.
Vir: Sepp Holzer: Holzerjeva permakultura
Založba AMALIETTI&AMALIETTI, D.N.O.
Janežičeva 1
1000 LJUBLJANA
e-mail: amalietti@amis.si
Tel. 040 553 889
