Prost prehod čez kmetijska in gozdna zemljišča

»V mojem gozdu pa že ne bom dovolil nabiranja gob! Tudi čez moje pašnike se ne bo sprehajal nihče, razen mene!« Pa je res tako? Lastnik mora kljub svoji lastninski pravici (ali drugi pravici do uporabe) na nepremič­nini dopustiti določena ravnanja drugim osebam, nelastnikom. V nadaljevanju bomo pojasnili pojem pro­stega prehoda čez kmetijska in gozdna zemljišča, nabiranje plodov ter morebitno odškodninsko odgovornost.

Prost prehod in nekatere druge s predpisi določene dejavnosti so nelastnikom dovoljene. Pravna podla­ga za ta dejanja izhaja že iz Ustave Republike Slovenije, ki v prvem odstavku 67. čle­na Ustave RS določa prido­bivanje in uživanje lastnine tako, da sta poleg gospodar­ske zagotovljeni tudi ekolo­ška in socialna funkcija la­stnine. Poleg lastnikovega interesa se tako zagotavlja tudi javni interes vseh ljudi (rekreacija, nabiranje neka­terih plodov ipd.).

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Osebam, ki niso lastniki kme­tijskih zemljišč, je kljub dejstvu nelastništva dovoljeno stopi­ti na tujo nepremičnino. Prost prehod čez nekatera kmetijska zemljišča ureja Zakon o kme­tijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/03), in sicer v 5. členu določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporab­nik kmetijskega zemljišča drugim osebam na neobdelovalnih kmetijskih ze­mljiščih dopustiti čebelarjenje, lov, rekreativno nabi­ranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostora­stočih rastlin, gob in prostoživečih živali in prosto gibanje.

GOZDNA ZEMLJIŠČA
Podobno kot ZKZ tudi Zakon o gozdovih (ZG, Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US: U-I-53/95, 24/99 Skl.US: U-I-51/95, 56/99-ZON (31/00 popr.), 67/02, 110/02-ZGO-1,112/06 Odl.US: U-I-40/06-10,115/06, 110/07) v 5. členu do­loča, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da la­stnik gozda v svojem gozdu dovoli prost dostop in gibanje ter čebelarjenje, lov in rekrea­tivno nabiranje plodov, zelna­tih rastlin, gob in prostoživečih živali tudi drugim osebam v skladu s predpisi. Rekreativno nabiranje gozdnih plodov, zelna­tih rastlin, gob in prosto živečih živali je nabiranje za lastne po­trebe, podrobneje pa je določe­no v Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS, 114/09); med dru­gim lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega na­biranja za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob ter en kilogram zelnatih rastlin.

PREPOVED NABIRANJA PLODOV DREVES
V primerih, ko lastnik gozda drevje goji tudi zaradi plodov (npr. maroni), je lastniku gozda dana možnost, da na njegov pre­dlog pristojni organ lokalne sku­pnosti izda prepoved nabiranja takih plodov (drugi odstavek 25. člena ZG). Prepoved na predlog lastnika gozda odredi organ lo­kalne skupnosti, natančneje žu­pan občine, kjer gozd leži. Z od­ločbo se prepove nabiranje dolo­čene vrste plodov v gozdu. Tretje osebe morajo biti s prepovedjo, če naj ta učinkuje, seznanjene, kar pomeni, da mora lastnik na pri­meren način objaviti in označiti v gozdu, da je izdana prepoved na­biranja plodov drugim. Po praksi oziroma napotilih iz občinskih odločb to lahko uredi npr. z ustre­znimi tablami na vstopu v parce­le ali z ograditvijo parcele, kjer je nasad, ograditvijo posameznega drevesa ipd.

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
V primeru, da ob zgoraj naštetih dejanjih nastane škoda na zemlji­šču ali pridelku, je povzročitelj škode za svoje dejanje odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemlji­šča, in sicer v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti: s po­močjo odškodninskega zahtevka preko sodišča lahko zahteva pri­merno odškodnino.
Poleg tega lahko škoda nasta­ne tudi zaradi domačih živali. Za škodo, ki jo povzročijo domače ži­vali, je odgovoren njen imetnik, razen če dokaže, daje poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo; za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, pa je vedno odgovoren la­stnik žival. Pojem nevarne živali je treba ugotoviti glede na konkre­tne okoliščine primera, načeloma pa velja, da so nevarne živali tiste, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.

ZA KONEC
Predpisi v Republiki Sloveniji tako omogočajo, da vsakdo lahko prosto dostopa in se giba po neobdelovalnih kme­tijskih ali gozdnih zemljiščih (glej opombo spodaj) ter izvršuje ostala zgoraj na­šteta dejanja. Nelastniki lah­ko hitro zlorabijo zakonsko dane možnosti uporabe tuje­ga kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Vsekakor bo lepa beseda vedno našla lepo me­sto, v kolikor pa bo lastniku kmetijskega ali gozdnega ze­mljišča nastala škoda, ima na voljo odškodninski zahtevek proti povzročitelju.

Opomba:
Posebej je potrebno poudari­ti pojem neobdelovalna kme­tijska zemljišča. Edino čeznje je dovoljen prost prehod in ostale dejavnosti. Med neob­delovalna kmetijska zemlji­šča se uvrščajo pašniki, bar­janski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvo­dnim rastjem in druge nero­dovitne površine.

Vir: Gašper Cerar v publikaciji Zelena dežela

Pa na kratko še moje mnenje:
Menim, da bi bilo potrebno to pravico do sprehajanja, pobiranja plodov, sadežev, gob in vsega, kar se obiskovalcu zdi vredno odnesti domov, omejiti.
Lastnik je dolžan skrbeti za travnike in gozdove in s tem ustvarja pogoje, da drevesa obrodijo in na gozdnih tleh lahko kaj zraste. Do sadov pa so upravičeni vsi, ki ravno pridejo mimo. Od tega dela ima lastnik zgolj dober občutek, da je poskrbel za nekaj ali da je dober gospodar. Če obiskovalci pobirajo kostanj in gobe na površinah, za katere mora nekdo skrbeti, je prav, da nekaj malega prispevajo za skrbnika.
Zelene površine v mestih se urejajo z denarjem, ki ga pripevajo vsi meščani – vsakdo torej nekaj malega prispeva. Zakaj potem morajo na podeželju lastniki zemljišč vzdrževati obiskovalcem lepo okolje in pogoje za rast sadežev, da jih obiskovalci potem poberejo in odnesejo domov (v mesto).
Da ne omenjam gobarskih zgodb. Predpis določa, da lahko posameznik nabere 1 kg gob ali nekaj takega. To kršijo čisto vsi gobarji. Vsak pobere, kolikor pač dobi.
Lastnina pomeni predvsem dolžnost za skrb in če ima lastnik dolžnost, naj bo tudi korist, ki izhaja iz lastnine, lastnikova.
Kdo bo verjetno ugovarjal: Kaj pa lastnik naredi za to, da kostanj obrodi ali da zrastejo lisičke in borovnice?
Vse naredi. Kostanj ne bo nič obrodil, če bo obkrožen s košatimi smrekami, ki v gozdu skoraj edine pomenijo ekonomsko vrednost. Če lastnik poseka kostanje in posadi smreke, da bo imel ekonomsko korist od gozda, potem obiskovalec ne bo nikjer pobiral kostanja. Če lastnik posadi smreke, borovce in macesne, ne bo borovnic in gob bo zelo, zelo malo. Preprosto zato, ker pod iglavci ne raste skoraj nič.
Lastnik je torej ključni faktor pri tem, ali bodo obiskovalci v gozdu imeli kaj pobirati ali nič. Vendar od tega nima (zdaj še) nič. In to bi bilo treba na sistemskem nivoju spremeniti.