Ekološki način kmetovanja daje enake donose koruze in soje, kot konvencionalni, vendar pa porabi 30 odstotkov manj energije, manj vode in nič pesticidov, kaže študija, ki so jo 22 let izvajali v ZDA.
David Pimentel, profesor ekologije in kmetijstva na Univerzi Cornell zaključuje, “Ekološko kmetovanje ponuja resnične prednosti pri poljščinah kot so koruza in soja.”
Pimentel je avtor študije, ki je objavljena julijski številki Bioscience (Vol. 55:7) in analizira okoljske, energetske in gospodarske stroške in koristi ekološke pridelave soje in koruze v primerjavi s konvencionalno. Študija je povzetek najdaljše primerjave ekološkega in konvencionalnega kmetovanja, ki je bil kdaj izveden v ZDA.
“Ekološko kmetovanje porabi v povprečju 30 odstotkov manj fosilne energije, poleg tega pa tudi prispeva k temu, da se v tleh ohrani več vode, povzroča manjšo erozijo, ohranja kakovost tal in ohranja več bioloških sredstev (mikroorganizmi, deževniki, humus) kot konvencionalno kmetijstvo” dodaja Pimentel.
Med študijo so primerjali tri vrste kmetij. Konvencionalno kmetijo, kjer so uporabljali priporočene količine pesticidov in gnojil. Ekološko živinorejsko kmetijo, na kateri so uporabljali živalski gnoj in poljedelsko ekološko kmetijo na osnovi stročnic, kjer so uporabljali triletni kolobar grašice/koruze in rži/soje in pšenice. Na ekoloških dveh kmetijah so kmetovali povsem brez umetnih gnojil in pesticidov.
V raziskavi sta sodelovala tudi kmetijski ekonomist James Hanson z Univerze v Marylandu in mikrobiolog David Douds Jr. z oddelka za kmetijstvo z USA Agricultural Research Service.
Primerjali so dejavnost gliv v tleh, pridelek, energetsko učinkovitost, stroške, kako se s časom spreminjajo organske snovi v tleh, kopičenje dušika in spiranje nitratov pri ekološkem in konvencionalnem načinu kmetovanja.
“Najpomembnejše, kar smo ugotovili je, da so bili donosi koruze in soje v vseh treh sistemih enaki,” je dejal Pimentel, ki je ugotovil, da so bili donosi koruze na ekoloških kmetijah nižji približno za tretjino v prvih štirih letih študije. Ugotovili so tudi, da ekološke kmetije dajejo večje donose kot konvencionalne v posebej težavnih pogojih, kot je npr. suša. Razlog za to je bil, da sta veter in erozija na konvencionalnih kmetijah degradirala tla, medtem ko so se tla na ekoloških kmetijah stalno izboljševala iz organskih snovi in s pomočjo vlage in mikrobiološke dejavnosti.
Dejstvo, da ekološko obdelana tla absorbirajo in zadržijo velike količine ogljika vpliva tudi na globalno segrevanje, je dejal Pimentel in poudaril, da ekološko kmetovanje poveča količino ogljika v tleh od 15 do 28 odstotkov. To pomeni, da z ekološkim kmetovanjem prenesemo iz ozračja v tla 1580 kg dušika na hektar zemlje.
Druge ugotovive, ki jih dala raziskava:
-V sušnih letih v obdobju od 1988 do 1998 so bili donosi koruze na poljedelski ekološki kmetiji, ki je temeljila na stročnicah, za 22 odstotkov višji od donosov na konvencionalni kmetiji.
- Ravni dušika v tleh ekoloških kmetij so porasle od 8 do 15 odstotkov. Spiranje nitratov je bilo približno enako na ekoloških in konvencionalnih kmetijah.
- Ekološko kmetovanje je zmanjšalo lokalno in regionalno onesnaževanje podtalnice, ker ne uporablja kemikalij.
Pimentel je opozoril, da si posevki na ekoloških kmetijah ne morejo slediti tako pogosto kot na konvencionalnih zaradi odvisnosti med kulturami, zagotavljanja gnojil v tleh in nadzora nad škodljivci ter da je cena fizičnega dela na ekoloških kmetijah približno 15% višja kot na konvencionalnih. Toda cena, ki jo ekološki pridelki dosegajo na trgu, je višja in še vedno zagotavlja enak ali višji neto donos na hektar kot pri konvencionalnem kmetovanju.
Ekološko kmetovanje je zelo konkurenčno pri pridelavi koruze, soje, pšenice, ječmena in drugih žit, pravi Pimentel, mogoče pa ni tako zelo primerno za pridelavo rastlin kot so grozdje, jabolka, češnje in krompir, ki imajo več težav s škodljivci.
Študijo je financiral Inštitut Rodale in je sestavni del obširne primerjave ekološkega in konvencionalnega kmetovanja.
Vir: Materiali, ki jih je izdala Cornell University.
